Reportages
Op 7 oktober 2017 was het vijf jaar geleden dat Ivo Michiels overleed. Lars Bernaerts en Sigrid Bouset vroegen aan acht auteurs en aan zijn echtgenote om hun geliefde auteur sprekend in leven te houden.
Op zondag 8 oktober om 11 u. werd dit huldenummer van DW B ...
Ceci c'est moi ici (in het Sloveens)
42, skoraj
Pogosto sanjam svojo sobo v
podstrehi na ulici Marie-Th??r??se.
Na tla pada sipka svetloba
skozi ??tiri Velux okna,
ki v hudem de??ju,
posebej avgusta, pu????ajo,
posebej tisto nad pisalno mizo.
Ah, Belgija, tako je v Belgiji,
re??ejo ljudje, navadi se.
Na rob enega okna nalepim kartico,
na kateri je okno in nanj nalepljen
listek EN BELGIQUE
LE CIEL EST
TOUJOURS
PLEU. Ne navadim se.
V to sobo vodijo strme stopnice in
nima vrat in namesto stene je plot
in pravzaprav niti ni soba in tu
napi??em skoraj celo drugo knjigo.
V
??e vso pot se pripravlja.
To je vogal blizu Kafke,
plasti??ni stoli v izlo??bi
zdolgo??aseno dremajo,
zavedajo?? se lastne
cenene odve??nosti.
??e vso pot se pripravlja.
Ko ste??e, ste??e kot iz
u??benika: prime me za roko,
objamem jo ??ez ramo,
z druge strani nama neki
mo??ki par pome??ike,
eden od njiju se
??iroko nasmehne.
Ah, tako je v Belgiji.
Navadi se.
Zlahka se navadim.
Prideva do konca ulice,
stopiva pred rde?? semafor
kot pred oltar in na ??pici
plo??nika, tik kraj ceste,
se vpri??o vseh
smrdljivih avtomobilov,
ki pospe??ujejo v svojo zeleno,
??ivalsko zali??eva. Rde??a, ki te
ljubim rde??e.
Ni??esar ne ??utim; vsa ??alostna
neurja cvetnih listov ple??ejo
skozi scela zasebno pomlad
v moji glavi. Blizu Kafki.
I + I
Preklete potke, prekleti pesek,
jebeni tek v krogih, vsaki??, ko
se ponovi kapelica, me je manj,
in kurc gleda ??e tebe, Hans, ki
ima?? noge kot iz kamna in se ne
meni?? za sopihanje so??loveka.
Kaj, kateri park? San-kaj?
Kje ??? pod zastavo?
Hans, ??lovek-teka??ki stroj,
??lovek-vikend aktivnosti,
??lovek-mi??ica.
Kratke hla??ke,
piece of cake,
ves svet lahkotno ziblje
na mezin??ku.
No biggy, let's go.
??lovek, konec me bo.
Ah, kje neki, no need for drama,
greva dol, narediva par krogov
okoli jezerca, saj, saj, kaj naju
pa stane, potem pa nazaj gor,
gor, gor v hrib, kje neki, ne,
ne more?? se ustaviti, niti za hip,
kaj ti je, da de??uje, ne bodi sme??na,
to je vendar Belgija, halo,
no biggy, navadi se.
Dobri ??lovek iz Bruslja, v avtu
se izlevi iz slu??bene uniforme,
izstopi kot superman na
parkiri????u, ??pi??ake dol,
teniske gor, smo vsi nared,
za??tartajte ure, let's go.
Let's go, let's go,
Let's spin the World
Before the World spins
us. And spits us out.
O-ni-va.
18:30
Je suis
Tu es
Il, elle, on est
Nous sommes
Vous ??tes
Ils, elles sont
19:45
Je suis Anja. J'ai 35 ans. Je suis Slov??ne. J'habite ?? Bruxelles.
IX et voisins
V vsakem mestu je zate samo en tak prostor.
Prostor, ki izstopi iz ??asa in lebdi v prostoru
sveta. Ta svet, ta mrak, ta visoki strop,
ta gobasti zrak, v katerega zabadamo besede
kot ro??e v ikebano, da de??ujejo na nas,
ko se povsem zno??i, mi pa ??e nismo ??li,
in ne nameravamo. Tu ne odmeva gluho,
kar re??emo, se prevaja prav, v kar smo hoteli
re??i, in vse dobi odgovor, ??etudi v molku,
v??asih je molk najbolj??e, kar se ti lahko zgodi.
??e piva, prosim, dajte nam nove fla??e, dajte, in
nekaj bi pojedli, ??e ni prepozno. Lahko? Bravo.
Navadili smo se, in vendar nam je nenavadno
vsaki??, ko vstopimo, kot da potuje prostor sam
in da se vra??a s svojih potovanj druga??en,
rahlo spremenjen, malo postaran,
comme nous. Navadili smo se, in vendar nam
je nenavadno, da se tu poje, ple??e, kdaj
kadi, kdaj ??lata pod mizo, poljublja in objema,
da je tu svet in ni sveta in da je to, kar je,
gladko, gibko, voljno in ??? zares. Comme nous.
???
Ceci c'est moi ici.
Zve??er gledam proti kanalu,
bloke nizko preletavajo ptice
v ostrih krogih, v ostrih.
Zunaj vlada tak spokoj,
danes ??e dilajo z nasmehom.
Veter nosi smeh, sitno bren??anje
mulca na motorju, vonj po
ve??ernem pastisu, jazzu,
po sprehodu dol do parka
in nazaj.
Rue des Quatre-Vents je
??etrt ure stran, a to tu,
to se imenuje mir.
Tu se zibljem na okenski
polici, berem, pi??em, tu
re??em domov, tu imam
klju?? in ro??o. Tu.
Mir, brate, mir ??? ker:
m??me pas peur, my dear,
navadi se, to je Belgija,
m??me fucking pas peur.
De vertaalde tekst lees je in de papieren versie van DW B 2017 1 ATLAS BRUSSEL.